Kaj delamo reševalci iz vode pozimi?

Za naju z Rudijem je bil eden od zimskih vrhuncev vzpon po severni steni Ojstrice.

Budilka naju je že ob 5. uri zjutraj vrgla iz postelje. Hitro sva pohrustala zajtrk in se odpeljala v Logarsko dolino, od koder sva začela vzpon. Smuči sva si pritrdila na nahrbtnik ter pripravila dereze, cepine in kline. Nato se je začel vzpon v čudovit gorski svet.

Severna stena je bila strma. Zaradi varnosti sva se na zahtevnejših delih navezala na vrv in se vpenjala v kline. Težka nahrbtnika sta nama pritiskala na ramena, sneg pa se je izmenjeval med trdim ledom in globokim pršičem. Malo sva podcenila težo svoje opreme, saj je vzpon trajal dve uri dlje, kot sva pričakovala.

Že precej utrujena sva ob 16.30 končno dosegla vrh na 2.350 metrih. Kljub oblačnemu vremenu je bil ves trud poplačan na drugi strani gore. Na vrhu sva pospravila dereze, si pripela smuči in se spustila po južnem pobočju, ter z utrujenimi nogami risala zavoje v mehek spomladanski sneg. Po urah vzpenjanja se je spust zdel hiter in popolnoma vreden vsega truda.

Ob 18.00 sva bila že pri avtu nazaj v dolini – lačna, izčrpana in pripravljena na zasluženo pico.

Če te mika aktivna pustolovščina in bi se nam rad pridružil na kateri od prihodnjih tur, spremljaj naše objave. Naslednja dogodivščina morda čaka prav nate.