V osrčju narave se nahaja Kamp Menina, pravo zatočišče za ljubitelje aktivnosti na prostem in pustolovce. Obdan z dih jemajočo pokrajino ponuja nekatere najlepše pohodniške poti v regiji, idealne za vse, ki želijo ponovno vzpostaviti stik z naravo. Ne glede na to, ali iščete panoramske razglede, spokojne gozdne poti ali pomirjujoče zvoke tekočih rek, Kamp Menina ponuja nekaj za vsakogar.
V tem vodniku vas bomo popeljali skozi 9 najbolj slikovitih pohodniških poti v bližini našega kampa, od katerih vsaka prinaša edinstven čar in nepozabna doživetja. Obujte pohodniške čevlje, pripravite nekaj prigrizkov in se podajte na raziskovanje naravnih lepot, ki so le korak stran.
Javorca je čudovita razgledna točka na planoti Golte, ki leži na zgornjem robu Požganije. Samo ime Požganija nakazuje na zgodovino požara na tem območju, sledi tega dogodka pa so vidne še danes. Uradni zapisi navajajo, da je požar izbruhnil 5. julija 1950, čeprav lokalne pripovedi trdijo, da je tlenje začelo že nekaj dni prej v eni od grap.
Po lokalni legendi je požar nastal, ko sta trgovec s konji in pastir zažgala ostanke 700-kilogramskega bika, ki je padel v grapo. Zaradi zahtevnega terena so poginulo žival odkrili šele po več dneh, nato pa so jo polili z bencinom in zažgali.
Z avtom se lahko zapeljete do majhne vasice Žekovec, od tam pa se od parkirišča povzpnete do Mozirske koče na Golteh. Pohod do koče traja približno 2 uri, odvisno od vaše fizične pripravljenosti, primeren pa je tudi za družine. Pot večinoma poteka skozi gozd, pri čemer boste trikrat prečkali glavno cesto, ki vodi na Golte.
Od Mozirske koče do Javorce vas čaka še 30 minut dolg pohod. Preprosto sledite oznakam za Javorca–Boskovec. Pot večinoma poteka skozi gozd in je označena kot lahka.
Smrekovec je gora vulkanskega izvora.
Na vrh Smrekovca vodita dve lahki poti.
Lahko se zapeljete do Alpskega vrta na Golteh, od koder vas čaka prijeten sprehod skozi gozd. Pot je označena kot lahka in traja približno 2 uri do koče pod Smrekovcem, kjer se lahko ustavite in poizkusite domač jabolčni ali borovničev štrudelj in domači čaj. Od koče do vrha Smrekovca pa vas čaka še 20 minut hoje navkreber.
Do Smrekovca se lahko povzpnete tudi iz majhne vasice Bele Vode pri Mozirju, kar vam bo vzelo približno 1,5 ure do koče, nato pa še dodatnih 30 minut do vrha.
Koča na Okrešlju se nahaja nad Logarsko dolino, pod stenami Brane in Turske gore. Od koče se odpira čudovit razgled na severne stene Kamniško-Savinijskih Alp. Koča je pred nekaj leti pogorela in je v procesu obnove, vendar lahko v bližini najdete manjšo zavetišče, kjer lahko dobite nekaj malega za pojesti in za spiti. Pohod iz Logarske doline je primeren za družine, saj gre za prijeten sprehod skozi gozd, kjer boste nekajkrat prečkali reko Savinjo. V približno eni uri boste dosegli planoto Okrešelj.
Koča se nahaja na slikoviti planini Klemenšek. Od koče se odpira čudovit razgled na vrhove in stene nad Logarsko dolino. Najlepši razgled pa je proti jugu, kjer nad planoto vpzne Ojstrica. Približno deset minut hoje od koče proti Strelovcu in Krofički boste našli najdebelejši macesen v Sloveniji. Njegov obseg pri višini 130 cm znaša 464 cm, premer pa 147 cm.
Od Doma Planincev v Logarski dolini do koče je približno ena ura hoje, vendar je pot na nekaterih delih precej zahtevna, zato je primerna za tiste, ki imajo že nekaj izkušenj s hojo v hribe.
Raduha je 2062 metrov visoka gora v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alpah, od osrednje skupine ločena z globoko sotesko Savinje. Z vrha se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp ter Olševi, Peci, Uršlji gori, Travniku in Komnu, Goltem ter večini vrhov nad osrednjim delom reke Savinje. Do koče na Loki vodi makedamska cesta, kjer nato parkirate in sledite markacijam proti vrhu Raduhe. Pot do vrha je označena kot lahka pohodniška in po približno uri in pol boste prispeli na vrh. Ob povratku se ustavite v Koči na Loki kjer si lahko privoščite kavo, dobre domače štruklje in si odpočijete v neokrnjeni naravi.
Koča na Menini planini se nahaja ob večjem travniku, od koder se odpira čudovit razgled na najvišje vrhove Kamniško-Savinijskih Alp. V bližini koče, ki je odprta v poletni sezoni ter ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi v drugih delih leta, je igrišče za otroke. Na drugi strani planine se nahaja majhna kapela, ki je le 15 minut hoje od koče.
Bolj pripravljeni se lahko podate na Menino planino iz Gornjega Grada, kar vam bo vzelo 3 ure hoje. Manj pripravljeni pa se lahko zapeljete do parkirišča na Usranem klancu, kar vam bo vzelo približno uro hoda do doma na planini. Lahko pa se z avtom zapeljete do vrha in parkirate ob koči ter peš raziskujete planoto.
Gora Oljka je hrib, ki se nahaja vzhodno od Šmartnega ob Paki. Na njenem vrhu stoji cerkev Svete Trojice, zgrajena sredi 18. stoletja. Le nekaj metrov pod vrhom je planinska koča, ki je odprta vsak dan razen ob ponedeljkih.
Zapeljemo se v Rečico ob Paki, kjer pustimo avto ob železniški progi. Kmalu opazimo oznake ob cesti, ki nas vodijo do vasi. Označena pot skozi vas delno poteka po cesti in delno po pešpoti. Ko cesta konča, nadaljujemo mimo zadnje hiše v vasi. Do vrha boste potrebovali približno eno uro hoje. Priporočamo, da poskusite njihov borovničev štrudelj.
Kašna Planina se nahaja severovzhodno od 1.435 metrov visokega vrha Kašne Planine (znane tudi kot Kranjska Reber), ob robu slikovitega travnatega slemena. S planine, kjer v poletnih mesecih pasejo živino, se odpira čudovit razgled na Rogatec, Lepenatko, Golte in Menino Planino.
Avto lahko pustite čez cesto pri gostišču Črnivec, kjer boste našli velik parkirni prostor. Na parkirišču boste opazili rdeče table za Kašno Planino, Lepenatko in Veliki Rogatec. Pot do vrha Kašne Planine traja približno uro in pol hoje, sledite markacijam. Obstaja tudi cesta, ki vodi skoraj do vrha, in je zelo zabavna pozimi, saj je idealna za sankanje.
Pri vračanju nazaj k avtu ne pozabite obiskati gostišča Črnivec, kjer si lahko privoščite okusno kosilo.
Potočka zijalka je 115m dolga in 20 do 40m široka kraška jama na južnih pobočjih Olševe. Leta 1928 je profesor Brodar odkril staro kameno-dobno bivališče iz pred 40.000 let. Ugotovili so 40 živalskih vrst, ena od teh je bil jamski medved. Poleg živali so odkrili tudi koščena in kamnita orodja in ostanke ognjišč. Zgodovinsko gradivo hranijo v pokrajinskem muzeju v Celju.
Pot je lahka in označena in je tako primerna tudi za družine z otroci. Z avtom se peljemo v smeri Logarske doline in v vasi Solčava zapustimo glavno cesto in se usmerimo desno v smeri Podolševe ter sledimo cesti do križišča kjer zavijemo levo proti panoramski cesti. Parkiramo približno 100m pred cerkvijo, blizu kmetije Rogar.
Ostanite na tekočem z dogajanjem v Funpark Menina športnem centru!
Ostanite na tekočem z dogajanjem v Funpark Menina športnem centru!
©2024 Kamp Menina d.o.o.. Vse pravice pridržane
Oblikovanje in izdelava spletne strani WebNET
